Mislim, da omenjene kitare ni potrebno posebej predstavljati, gre pa za mahagonij model, kopiram lastnosti neposredno z BAM strani, kjer sem omenjeno kitaro tudi kupil: Model: Five Thirteen (513) Vrhnja plošča: Javor Dolžina ubiralke: 25 1/4" Š t. prečk: 22 Vrat: Mahagonij Tip vratu: Wide Fat Ubiralka: Indijski Palisander Mostič: Tremolo Oprema: PRS Phase III Locking Tuners Odjemalec zvoka - mostič: 513 Odjemalec zvoka - sredina: 513 Odjemalec zvoka - vrat: 513 Elektronika: 513 Barva: Tortoise Shell Stikali: 3 in 5 pozicijsko Proizvedena: Nov 2008 Gumbi za pripetje pasu: Schaller straplocks Pas: TON Sam kovček je kvalitetne izdelave, masiven, sicer ima pomankljivost, da je pant na sredini spodnje strani malo preveč izpostavljen in se kovček nagiba rahlo levo desno, morda je to zaradi časa ali zunanjega vpliva...omenjeno ni moteče in kovček stoji na mestu brez bojazni, da se prevrne, se pravi je odličen (res pa je, da nisem občutljiv na kovčke,ker mora opravljati svoj namen, se pravi zaščito same kitare). O vrhnji plošči kitare pa ne bi zgubljal besed (10 top), kitara je narejena zelo zelo natančno in seveda prava lepotica. Sama kitara je (še predno jo priklopiš v sam ojačevalec) res akustično slišna, se čuti vibracije v predelu trebuha (niso vibracije ranga akustike, ampak se jih lepo čuti). Sam vhod za kitarski kabel gre na trdo notri,ampak ko je enkrat vstavljen in se zaskoči, ga razen malo večje sile nič ne dobi ven. Knofi se premikajo z veliko lahkoto, postavitev je logična in super postavljena, dostop do 5-pozicijskega stikala je kot na stratu, lahko se ga premika skoraj praktično z mazincem, razdalja je kratka in tudi tisti, kateri imate krajše prste, to ne bo problem. Malo drugače je s 3-pozicijskim stikalom, kateri je umaknjen malo iz smeri, ampak še vedno lepo pozicioniran, ne moti pri palm-mutingu, je pa razdalja malo daljša in se ga je potrebno malo navaditi, sploh ker je lepo teče in bi v valu igranja hitrost/nezbranost lahko odigrala vlogo preklopa recimo iz opcije single coil v clear humbucking s prestavljanjem v heavy humbucking... Sam nadzor jakosti in tona ima pa zelo veliko razpona...tukaj se kontrola jakosti res lepo pozna oz. pride bolj do izraza kot pri ostalih kitarah, je pa res da zaradi zasnove single coil magnetov se zvok zasiči nekje pri nastavitvi tona in jakosti 8/8 (to nastavitev uporabljam večinoma sam, 8/10 le pri solu ali ko potrebujem že "presežek" zvoka)..Sam preklop med magneti ne občuti jakostne luknje srednje pozicije, kot je to navada pri konfiguracijah HSH, se pa resnično pozna sama versatilnost kitare, vendar je tanka meja med res prijetnim tonom in sterilnim zvokom, vsaj ko igram omenjeno kitaro preko ojačevalnika Bogner XTC 20th 6L6 in kombinacijo skrinje 2x12 z dvem zlatima 50W Celestionoma. Sam zvok je večinoma nagnjen bolj k modernim zvokom, potrebno je res skrbno nastavljanje ojačevalnika, da nas sama kitara zvokovno ne razočara. Sam zvok zna biti, kot sem že omenil, tako čist, da je že kar sterilen oz. deluje rahlo brezdušno, pri preklopu enakega ojačevalca na skrinjo 4x12 in kombinacijo Scumback-ov J76/BM75 je pa zvok že res sterilen, na momente že kar rezek, tako da je res potrebno imeti sliko v glavi, kako nastaviti ojačevalec, da se izognemo nezaželjenim frekvencam Slika se pa spremeni, ko omenjeno kitaro preklopimo na Fender HRD, zvok je bolj masten...sam preklop med opcijami single coil/clear humbucking/heavy humbucking doda določeno razliko in nabor zvokov se poveča, pa vendar je največji efekt vsega med 7-8 nastavitve jakosti, pri 10 se zapaca in sam preklop ne pozna toliko (ali pa še ojačevalnika nisem imel zadosti naglas). Potrebno se je tudi navaditi na srednji magnet, ker se ga velikokrat zadane med samim brenkanjem s trzalico...stvar navade... Celotna stvar pa se spremeni, ko se vstavi tremolo ročko...sam sem navajen, da je dobesedno nihajoča in da jo "poberem" med na-letom z mazincem...tudi tukaj stvar navade, samo vseeno, (mi) je na poti, sploh ko je potrebno priti do tonske kontrole mimo nje...mazinec se kar naprej zatika v tremolo, kar recimo nisem "doživljal" pri raznih lo-pro-jih, fendrovih tremolih....tudi do preklopnika za opcije single coil/clear humbucking/heavy humbucking je kar potrebna navada zaradi same tremolo ročke... drugače pa samo pohvale za sam tremolo, to drži uglasitev na polno, tudi pri zlorabah....bolj stabilnega tremola še nisem igral, odkrito... Igralnost je pa....ah, ja...ko greš s "trdim" domov, veš, da je to to...igra se kot po maslu, dobesedno...akordi in prehodi kar sami letijo izpod prstov, in čeprav je vrat debel in bi po filozofiji imeli glasbeniki z manjšo dolžino prstov probleme, naravnost odlično pade v samo dlan...tukaj sama kitara noro zablesti, temu prištejemo še prej omenjene vibracije, sustaina je ogromno in voila!!! Priporočal bi jo tistim, kateri igrajo raznovrstno glasbo in ne iščejo točno določenega tona oz. res specifično fenomenalnega tona, ker tega po mojem mnenju nima, iskreno...ima pa kup uporabnih odličnih tonov, kateri so več kot zelo uporabni za različne zvrsti in pri tem ni potrebna sama menjava kitare...sem že omenil, da ima zares lep clean in podhranjen gain? Zvok pred samim in sam prelom gaina je pa res zelo dober, pa vendar mu manjka malo duše v primerjavi recimo z enako konfiguracijo in kitaro Les Paul z repliko magnetov iz leta 59.... ZA: -natančnost izdelave -odlična igralnost -versatilnost oz. nabor večih odličnih zvokov -fenomenalen clean -akcija -tremolo -navijalci -uravnoteženost kitare PROTI: -sterilnost (sploh v hi-gain zadevah) -lokacija tremolo ročke -ni specifičnega fenomenalnega zvoka -zmernost pri odpiranju regulacije za jakost in ton (odpiranje nad vrednostmi 8 je ponavadi neuporabno) -pozicija srednjega magneta Na koncu pa bi rad še pohvalil osebje poslovalnice BAM za zelo dober odnos do strank!!! Pa še slikca:
