Kaj so lestvice? Kot že najbrž veste, vsak ton odlikuje njegova frekvenca. Višji toni imajo višjo, nižji pa nižjo frekvenco. Če ne veš kaj je frekvenca, poglej v učbenik za fiziko. Značilno je, da si vsaka kultura na podlagi petja zgradi svoj sistem zaporedij tonov (torej zaporedij zvočnih frekvenc), ki ima nato, ko je postavljen v glasbo, svoj specifičen zven. Ta specifičen zven ne proizvede frekvenca enega samega tona, ampak razlika med frekvencami (tonski sistem lahko vsebuje tone, ki so si med seboj popolnoma enako oddaljeni – razlika med 1. in 2. tonom je enaka kot med vsem ostalimi toni na lestvici; lahko ima npr. med 2. in 3. tonom dvakratno razliko frekvence med 1. in 2. tonom – možnosti je pravzaprav neomejeno). Tako postavljeni sistem zato pogojuje vse glasbeno ustvarjanje vnaprej; vse, kar se ne sklada z njim, zveni narobe (»fušaš!«). Za evropsko klasično glasbo sta značilni t.i. durova in molova lestvica. Na podlagi slednjih so tako naštimani vsi inštrumenti (klavir je tipičen primer); seveda pa obstajajo tudi inštrumenti, ki te omejitve nimajo. Npr. violina se igra po strunah brez pragov – torej moraš sam ugotoviti, kje se nahaja tisti ton, ki ga želiš zaigrati. Prav zato pa moraš za violino imeti posluh, pomanjkanje posluha se pa močno sliši; hkrati pa violina dopušča svobodo igranja tudi izven »evropskih« lestvic. Kaj je potemtakem durova lestvica? Določeno zaporedje tonov, za katere so značilne dol. frekvence. Ali glasbeniki vedo te frekvence na pamet? Cifer zagotovo ne. Le redki znajo zapeti natanko določen ton, npr. ton C (tj. ton s frekvenco 261.63 Hz) kar iz glave. To pomeni, da imajo absolutni posluh. Torej če ne znam zapeti C-ja iz glave, nimam posluha? Nikakor ne – za glasbenike zadostuje, če slišijo razdalje (intervale) med toni. Zato da pianist violinistu na začetku intonacijo – zaigra mu prvi ton skladbe, violinist ga pa najde na violini. Violinist nato lahko igra naprej brez pomoči pianista, saj pozna razmerja med toni. Podobno je s pevci, pianist jim da tudi na začetku intonacijo. Če dobro slišijo razdalje med toni, bodo končali skladbo na zahtevanem tonu. Če pa ne, bodo morda končali kak ton nižje ali višje, kar bo zborovodja preveril na klavirju in rekel »Tc, tc, spet ste znižali, mulci«. Več o frekvencah si preberi v Stingrayevih Osnovah glasbene teorije za kitaro (stran 7). Če potemtakem ne slišim ta razmerja med toni, nimam posluha? Tako je. Toda, kot smo že omenili, ima vsaka kultura svoj sistem razmerij med toni. To pomeni, da nam durova lestvica ni prirojena, ampak se je moramo priučiti. Torej se da posluh v veliki meri izpiliti z vajo. Prav to skušajo početi z mladimi glasbeniki v glasbenih šolah pri pouku teorije tako, da jih učijo intervale, lestvice, se derejo na njih če fušajo, težijo z obvezno prisotnostjo ipd. Koliko mladi glasbenik od tega odnese je pa odvisno od profesorjeve taktnosti in glasbenikove želje po znanju. Pa se vrnimo nazaj k lestvicam. Značilnosti durove in molove lestvice Preden preideš na naslednjo lekcijo, dobro ponovi prvo in v naslednji vedno upoštevaj vse, kar si se v prejšnji naučil!!! Durova lestvica ima sedem tonov in osmega, ki je ponovitev prvega. Med vsakima sosednjima stopnjama lestvice je razdalja cel ton ("whole step") , razen na dveh mestih: med tretjo (III) in četrto (IV) ter med sedmo (VII) in osmo (VIII) stopnjo, kjer je razdalja pol tona ("half step"). Poglej, kako dečva po imenu Rhonda razloži C-durovo lestvico. Molova lestvica ima prav tako sedem tonov in osmega, ki je ponovitev prvega. Podobno jo sestavljajo celi in pol toni, samo da so tokrat pol toni med II. in III. stopnjo ter med V. in VI. stopnjo. Vidimo, da sta si durova in molova lestvica vzporedni – če se premaknemo od prvega (osnovnega) tona durove lestvice cel ton in pol navzdol, pridemo na osnovni ton molove lestvice. Nagradno vprašanje: Kako izgledata A-dur in C-mol? (Stingray ni upravičen do nagrade ) Morda ti po pri razmišljanju pomagala tale video lekcija. Poskusi preigrati durovo lestvico, nato pa še molovo. Giblji se le v okvirih tonov, ki so napisani (le od c1 do c2/ od a do a1). Poskusi zaigrati po posluhu Marko skače v durovi lestvici (namig: pesmice se zelo pogosto končajo z osnovnim tonom). Kako igramo lestvice? Novost je prstni red. Ker moramo zaporedoma zaigrati več tonov kot imamo prstov na roki, moramo en prst prenesti. To pomeni, da ko bomo na tretjem tonu (upam, da sedaj že veste, da je to E) palec (prvi prst) spodvili pod sredincem (tretji prst). Palec bo pristal na F-u in ostali prsti bodo lepo zaporedoma nadaljevali pot. Za nazaj naredimo zrcalni postopek: ko pridemo do palca, sredinec prenesemo čezenj in nadaljujemo pot normalno. (to je razloženo tudi v prvem videu) Pomembno je, da toni zvenijo čimbolj enako, da se enakomerno izmenjujejo in ne križajo. Poslušalec ne sme vedeti, da smo prenesli palec/sredinec. Vedno, ko palec prenašamo, pripravimo njegovo lego nad tipko (F-om) takoj, ko zaigramo s prstom, pod katerim bomo prenašali (takoj ko sredinec pristane na E, palec nastavimo nad F, pritisnemo pa na F seveda v zahtevanem ritmu). Prenos prsta nam bo omogočal neomejeno gibanje gor in dol po klaviaturi. Prvi prst pogosto prenašamo tudi pod drugim in četrtim, kadar je to ustrezno za melodijo, če pa igramo tudi po črnih tipkah, pa tako, da palec ne pristane na črno tipko. Lestvice se igra tudi po določenem ritmu (glej priložen Sibelius dokument). Note bom odslej prilagala v Sibelius formatu, ker bodo slike postale prevelike, da bi jih obešala v tekst, pa tudi program sam zaigra note, ki so napisane, kar mi prihrani ogromno časa s snemanjem. Note si lahko tudi natisneš. (Z interneta se lahko sname "bralna" verzija Sibeliusa.) Napotki pri igranju lestvic: - najprej naglas beri note – poskusi si čimprej zapomniti, kako se katera nota imenuje in kateri ton predstavlja - nato počasi vadi vsako roko posamezno (štej!), dokler nimaš občutka sigurnosti na tipkah. Navadi se gledati pravo vrstico (desna in leva sta pri klavirju vedno napisani vzporedno; pazi da po koncu prve vrstice desne roke ne skočiš v prvo vrstico leve ampak nadaljuješ v drugi vrstici desne) - zvadi skupaj (koordinacija je zanimiva reč) - pošlji mi zvočni ali video posnetek V Sibeliusu prilagam še eno pesmico po imenu Jager pa jaga. Napisana je v C-durovi tonaliteti. Ta ni napisana v oktavah (tako da bo malo bolj zanimivo). Takt je tričetrtinski (šteješ Prva, Druga, Tretja; Prva, Druga, Tretja...). Prstni red ni napisan tam, kjer si prsti že smiselno sledijo, ampak samo tam, kjer se melodija bistveno spremeni. Vadi na isti način kot zgornje lestvice: najprej beri imena tonov naglas, nato vadi posamezno (priporočljivo po delih: ko zvadiš prva dva takta, nadaljuj z drugima dvema, nato poveži prve štiri ipd.), nato počasi skupaj. In potem ko se ti zdi, da ti že kar gre, se posnami in mi pošlji posnetek. Veliko sreče!
Pozdravljeni! Sm nov na tem portalu in sm samouk klavirja že kake 2 leti tko da sm si mogu kr klavinovo kupt Špilam pa klasiko zto ko mi sede pol so pa pa še moje improvizacije . Manka mi teorije in tehnike. Tko da če ma kdo kak predlog za kako slovensko knigo za solffegio oz. teorijo glasbe bi prosu da pove. aja zakaj sploh pišm sem... tle je še link do enga druzga programa k se mu prau finale in ta se mi zdi da je zastonjska verzija sam je pa res da ne morš ne vem kaj use počet seprav za osnove al pa mal več aja link http://www.finalemusic.com/notepad/ am ja no to bi blo tok na hitr ___________________________________________ aja pa a kdo kej komponera? js se neki silm (brez teorije lol)
Dobrodošel! Obstaja ena knjiga v slovenščini, imenuje se Teorija glasbe oz. nekaj podobnega (splošen priročnik, ni prav za določen razred), dobiš jo v Hartmanu za cca. 4000 sit. Pomoje je najbolje če greš tja pa jih prosiš da ti svetujejo. Kar se tiče tehnike - se je najbolje lotiti kakih etud. Hvala za link na Finale, to je sicer tudi "bralna" verzija - ne vem pa natančno v čem se razlikujeta Finale in Sibelius, katerega si boste zbrali je pa stvar okusa. Komponiranje? Komponiraš lahko brez teorije, zapišeš pa bolj težko! =) Za začetek se loti Osnov glasbene teorije (sicer za kitaro, a pianistu zadeva ne bi smela delati težav).
zdravo plinkplonk in hvala za dobrodošlico am za ta finale...bralna verzija? vem da js ko sm ga meu sm lah tut pisu z njim in sejvu. Zdej ne vem a je še tko al ne...blo je Za etude sm se tut že sam sprašvou da še ubistvu niti ene nism začeu vadt vadm sam to kaj mi je ušeč tko da morm najdt kako Chopin-ovo LAHKO za to knigo bom pa res mogu enkat krent pa se pozanimat ko mi fali ZLO fali teorije. razlika med finalom pa sibeliusom....ne vem....edina razlika k js vem da je, je to da sibelius ne bere .MUS filov (finale), Finale pa ne od sibeliusa...al tut temu ni več tko ...ne vem evo če koga zanima neki kar sm se namatru skup spraut oboje v midi fajlu aja pa tadruga nima nč dinamike še - lazy me Etude No.1 Etude No.4