Malo čudna je ta teorija o visokih tonih! Power chordov ne moreš opredelit za mole al pa za dure, ker je razlika med moli in duri pri barejih komaj na četrti struni, pri power chordih pa se uporabljajo samo tri!
No, da povem kako so pa mene naučili - da je razlika med PowerChordi in Barrejem. PowerChord: (igraš samo po treh strunah) G: --- --- --- -5- -5- -3- Barre: (igraš po vseh petih strunah) G: -3- -3- -4- -5- -5- -3- Zdaj, ali so mene narobe naučili...samo vem, da je bila razlika med power in barre.
Se strinjam z LiMuBai-san-om! Je kr vse prou povedou! Barre pomeni da prestavljaš "bar" po vratu... - to pomeni da s palcem pritisneš čez vseh 5 ali 6 strun in s tem preneseš naprej bar (začetek vrata) potem pa z ostalimi prsti tvoriš obliko "open chorda"! Tako je recimo pri F ali G# oblika ista kot pri E open chord-u. Pri C#, B itd je oblika ista kot pri A open chordu. Isto velja tudi za vse akorde. Lahko prenašate tudi C open chord shape. Je malo težje za prjet ampak se kulsko sliš. Pri power chordih pa se igra samo čez 2, 3 ali 4 strune. In Power chordi so 5-ke. (sestavljeni so samo iz root note lestvice in iz kvinte- tako kot je rekel LiMuBai - terca daje učinek mola ali dura) Vsi power chordi so 5-ke, ampak vse 5-ke pa niso power chordi!!! Power chordi so akordi ki se igrajo predvsem po "bass strunah" (to so 4., 5. in 6. struna), zato je tak power feeling (žaganje pač)
Tudi vsi powerchordi niso petke. Včasih so bili, ko pa je žagalska muzika malo napredovala, so si začeli izmišljevati nove in nove powerchorde (sicer je tu dilema ali je to pravzaprav pravi izraz), recimo: G powerchordi so lahko (sicer sami od sebe lahko zvenijo čudno ampak se uporabljajo v povezavi z drugimi): D--4 A--5 E--3 ali pa emo powerchord : D--7 A--5 E--3 ali pa samo terca: A--2 E--3 in tako naprej. Poleg tega osnovni powerchordi niso ne dur in ne mol. Kar je super, ker ti to ponuja ogromno možnosti pri solažah, saj ogromno lestvic paše na določene akorde (podobno kot pri jazzu shell chords). Je pa res da če več powerchordov igraš povezano, avtomatično dobi občutek dura oz. mola, zaradi tonalitete. Če recimo igraš G, C, D in to ponavljaš imajo vsi občutek dura, potem pa udariš E zveni kot mol (čeprav nima terce).
Če je recimo ena pesem napisana v akordih D G in A7, ali lahko si jaz te akorde pretvorim v D5, G5 in A5 in igram z distoržnom, medtem ko drugi igra prvotne akorde (D,G,A7) z recimo akustično kitaro? Ali se ujema potem to s teorijo in če se seveda "normalno" sliši, oz. da se akordi ujemajo. Prosil bi za kratko razlago in kakšen recept. LP
Seveda lahko. Ob kakeršnemkoli čudnem akordu lahko zravn kitara igra 5-ke. To pa zato, ker 5-ke vsebijejo samo primo in kvinto (1. in 5. ton lestvice). Akord pa je "definiran" z terco, oz. dodatno potem z raznimi septimami itd itd. Prima in kvinta pa vedno ostaneti. Te 5-ke so vbistvu "nedefinirani" akordi. RAvno zato so zlo popularni za spremljavo ob soliranju, ker je z njimi najlažje solo napisat.. veliko svobode maš
O, super! Hvala za odgovor, si mi kar večer polepšal! Še eno hitro vprašanje... Če so akordi G#, C# in D#, a lahko preprosto spustim višaje? "Razmerje" al kako se temu v glasbeni teoriji reče, je itak isto, a ne? Aja pa še to: Če je recimo akord 'e' (torej Em), a pol se bo tudi vredu slišalo z E5? Ker koliko vem naj bi recimo Em zvenel bolj otožno, medtem kot E5 niti ne!
Ja, "razmerje" se ohrani in se še vedno sliši vredu, asmo tonski način je drug Če je akord Xmol, potem se bo čisto vredu slišalo, če boš zraven špilal še X5! Če pa boš špilal samo X5 se bo pa tisti feeling "otočnosti" izgubil (ker so 5-ke "nedefinirane"). V tem zgornjem primeru bi bil ta X5 za zravn samo zato da bolj povdari stvar (da žaga )
