Tele teme ne znam prov umestiti, načelno bi pasala bolj v šolski kotiček, ampak tam so čist konkrete zadeve.... zato tole razpredam tlele! Zanima me ali obstajajo kaka "višja" načela glede uporabe določenega tonovskega načina... Čist jasno mi je da večina muzike, ki izvira iz kitarskih bendov, kitaristov itd, uporabla tiste akorde, ki jim bolj ležijo in so seveda bl simpl npr.: C G D Am Em itd... kaj pa pri muziki, ki izvira iz klaviatur? ker se mi zdi da tam je pa precej vseen če je C-dur ali Fis-dur... Se motim? torej kje je keč ? Pa če grem še naprej, zakaj en Mozzart nardi sonatu v G-duru... Se sliši ful drugače, kot iz ka pa vem E-dura??? ... Pozor govorim o orkestru! je mogoče prirejena tipičnim inštrumentom in njih legam v ansamblu... pol mamo pa še harmoniko - diatonično, k je nekak uglašene na eno tonaliteto, če prov razumem... Zato pol narodnaki cepajo sam C F in B ? in, ko sem že glih pri narodnjakih in akordih, še eno teoretično prašanje? Koko hudiča Avsenikom uspe ustvarit total patetično (beri žalostno) pesem brez uporabe enga samga (žalostnega)mol akorda.... ker to da so moli uni ta žalostni akordi, se men zdi ena mal prevlka posplošitev (stereotip) ... Adijevih 20 lubic ni čist nč žalostnih, kot tudi večina njegovih pesmic ne, pa jih je polovica sestavlena iz "ruskih?" Am, Dm, E.... mal prčakujem odgovore od Stingraya in Plinkplonk. Al pa nasploh kšn ki ma mal več ko dva razreda glasbene šole....
Glede mozarta itd. Tedaj so v glasbi uporabljal matematiko - dobesedno. Sonate in sonatni stavki, simfonije, so bili sestavljeni (so) iz točno dolečenih delov, ki imajo točno določeno obliko. V samih teh stavkih pa je skaldatelj tudi zamenjeval tonaliteto, na koncu skladbe je vedno prešel v začetno (nekaj podobnega delajo dandanes DJ-ji, venda je klasika v tem mnogo bolj dovršena). Zakaj je pa točno dolečen skadatelj pisal skladbo v določeni tonaliteti, pa nam pove nekaj o tem tudi zlati rez (3:5 ; 5+3=8 ; ...(o tem je še veliko za povedat)), zato tudi take tonalitete. Druga pot je pa ta, da je imel nekaj v glavi in je bilo nemogoče to napisat v osnovni C-dur tonaliteti (noter polno fis, cis, gis, dis, b (Bb), as, es tonov). No to je iz glave. Bi moral učbenik pogledat za glasbo, ki pa je v omarci v šoli Btw: dure in mole bi lahko poimenovali moške (dur) in ženske (mol). Meni veliko bolje kot veselo in žalostno.
Moli so žalostni in duri veseli zato, da otrokom na začetku glasbene in pa nasplošno ljudem, ki o glasbeni teoriji nimajo pojma, najlažje prikažejo razliko med c-dur in c-mol akordoma. Pesmi pa niso žalostne samo zaradi uporabe molovskih akordov ampak lahko tudi zaradi določenih zaporedij akordov. Po drugi strani pa sta lahko dve pesmi z popolnoma istimi akordi in istim zaporedjem le-teh različnega razpoloženja. Poleg tega je simfonija, ki je napisana v A-molu sestavljena iz popolnoma istih tonov kot tista v C-duru. Čudna je tale glasba, ane.
Waah, gud kveščn. Zanima me ali obstajajo kaka "višja" načela glede uporabe določenega tonovskega načina... Čist jasno mi je da večina muzike, ki izvira iz kitarskih bendov, kitaristov itd, uporabla tiste akorde, ki jim bolj ležijo in so seveda bl simpl npr.: C G D Am Em itd... kaj pa pri muziki, ki izvira iz klaviatur? ker se mi zdi da tam je pa precej vseen če je C-dur ali Fis-dur... Se motim? Ja maš res, zadeva je (na klavirju) precej ista, če špilaš komad, ki ni v velikem razponu (recimo če je samo na dveh oktavah). Takoj ko pa ima komad recimo velik basov v levi roki, ali/in višjih tonov v desni, je fino, da komad postaviš tako, da basi niso ne prenizki ne previsoki (zelo nizki basi na klavirju izgubijo tisti filing tona in se slišijo kot neke vrste grmenje - da skoraj ne uspeš razločit razliko med poltoni; če pa te base preveč zvišaš, pa ne dajo tistega kul filinga basa, ki ga rabi komad). Zelo visoki toni na klavirju pa spet ne zvenijo lepo, ampak dobijo tak čuden cingljajoč zvok, pa še cela zadnja oktava tonov ne preneha zveneti ko spustiš tipko (pomojem so to nardil zato ker so ti toni ful tihi). Če prosiš enega, da ti enkrat transponira eno pesem za 4 tone navzgor, boš videl kak masaker se lahko naredi iz komada Je pa še en tak bolj...hm...metafizičen pogled na različne tonalitete/akorde/harmonije. Naprimer, zelo malo modernejših (tj. po Mozartu) pesmi je v C duru. Različni akordi in tonalitete se namreč, čeprav je med njimi interval zelo majhen, različno "čutijo". Za C dur pravijo, da zveni preveč trdo. Nimam pojma zakaj, ampak se mi zdi da je kar res. Lepši je D. Ali pa G. Mogoče je pa to samo vsesplošna zabloda glasbenikov. Ali bi pa to kaki fiziki bolj znali razložiti. Glede fis durove tonalitete (6 višajev, kar prinese 5 črnih tipk v oktavi - torej kar vse možne) - je pa tud na klavirju tko, da ko enkrat dobiš komad v tonaliteti, ki uporablja ful črnih tipk, ni več prijtno špilat. Čist zaradi praktičnih razlogov: črne tipke so ožje in pomaknjene navzgor - tako da jih težje zadaneš, prst ti lažje zdrsne z njih, še posebej, če hočeš močno vžgat, se ti zadeva zelo hitro izjalovi. Glede orkestra in diatonične harmonike ne vem. Glede cepanja C F B pa pomojem ni kriva harmonika ampak (pardon vsem oboževalcem tovrstne muzike) predvsem neizvirnost. in, ko sem že glih pri narodnjakih in akordih, še eno teoretično prašanje? Koko hudiča Avsenikom uspe ustvarit total patetično (beri žalostno) pesem brez uporabe enga samga (žalostnega)mol akorda.... ker to da so moli uni ta žalostni akordi, se men zdi ena mal prevlka posplošitev (stereotip) ... Adijevih 20 lubic ni čist nč žalostnih, kot tudi večina njegovih pesmic ne, pa jih je polovica sestavlena iz "ruskih?" Am, Dm, E.... Pomojem gre samo za zaporedja akordov takšnih in drugačnih (a si že probal kdaj čist po defaultu menjavat dur, dur, mol, dur, mol...npr.? ful je zanimivo - lahko ustvariš različna razpoloženja). Kadar gre pa za komad v samih durih pa gre sam za dinamiko: hitrost, glasnost/tihost, upočasnjevanje in pospeševanje...(tud to probi - da kak žalosten komad zašpilaš ful hitreje in glasneje). Kot je pa že Kruh omenil, po vsej verjetnosti ta veselost/žalostnost izhaja iz samih začetkov glasbene šole, ko ti poskušajo naučiti na razliko med durovim in molovim akordom. Hm, morda povod za novo debato: ali sta veselost dura in žalostnost mola kulturno pogojena?
hvala... Zanimivo. Mam pa eno repliko na tole: "Glede cepanja C F B pa po mojem ni kriva harmonika ampak (pardon vsem oboževalcem tovrstne muzike) predvsem neizvirnost." Pa nisem nikakršen oboževalec narodnjakov !!! Vloga kitare v narodnjakih je drugačna, kot v ostali (zahodni) glasbeni kulturi. Če metalci žagajo, pol kitaristi pr narodnjakih sekajo alo celo sekljajo... LOL. Kitara skrbi samo za ritem. Je pa to kultura - jasno, pravzaprav subkultura. In harmonika je simbol in ikona, isto kot kitara v rock bendu. Se pa da ogromno narodnih napevov tudi čisto drugače obdelati, in podeliti kitari vidnejšo vlogo... sam noben to ne nardi... delajo sam obratno (turbobrizgalne) pop obrazce prenašajo v narodnjakarsko sceno... Zakaj nihče ne naredi obratno... Obdela recimo "Slovenija odkod lepote tvoje" v enem tršem stilu, al pa latino.... se mi zdi de je nekdo Golico predelal v tango (sem enkrat neki po radiu slišu) sm mal zabluzu ful offtopic sry.... back to topic... moli in duri so seveda zakodirani v naši kulturi. Tako zelo, da se tega niti ne zavedamo. zgleda da bi rabl sociolega in fizika, da bi to pojasnl...
Uhu, debata bo, debata bo. Se vsekakor strinjam, da je to (sub)kultura ter da je harmonika pri narodnjakih ikona. Da kitara skrbi za ritem, sicer nisem vedela (cool). Ampak ostajam pri tem, da če se cepa samo C F B, je to neizvirnost (obstaja še nešteto drugih kombinacij, ne?). To dokazuje tudi še nešteto drugih žanrov, v katerih se harmonika pojavlja. Ja s tem se popolnoma strinjam- nasploh bi lahko slovenske narodne pesmi obdelali na miljon drugačnih načinov, tudi drugače uporabili kitaro... Avsenik je sicer car, se ga pa preveč posnema, madona. Še bolj offtopic - se vam ne zdi, da se slovenski narodnjaki prevelikokrat enačijo z narodno glasbo? A ljudje sploh vedo, da smo mi ta tip muzike prevzeli od avstrijcev in da harmonika sploh ni naš nacionalni inštrument?
Saj ne cepajo samo C,F,B - igrajo tudi druge tonalitete (modrijani npr. fis). Po mojem je to zaradi vokalnih možnosti pevcev, saj je iz F-dura najlažje peti, če pol dodamo še terco, kvinto in oktavo od ostalih vokalistov, marsikdo ne bi bil sposoben tega odpeti, ker ne bi zmogel te višine. Koko hudiča Avsenikom uspe ustvarit total patetično (beri žalostno) pesem brez uporabe enga samga (žalostnega)mol akorda.... Zakaj bi rabil akord? A mu ni dovolj interval - molski seveda? F-dur in d-mol sta sestavljena od istih tonov le da so poltoni na drugem mestu. Uporabil je molski interval v durskem akordu.... in seveda zmagal.
Nisem fizik... ampak na tole bi vseen poskušal mal razpredat... mol -žalostno... in dur-veselo mi je bla že od nekdaj nekako nepravilna oznaka. Da se naredit komad z večinoma samimi duri, pa je žalosten... zaradi dinamike.. uporabe instrumentov.. ritma.. konec koncev tudi besedila... Tudi vesel razposajen komad lahko temelji na večini molov.. ala ruske..Katjuške.. .. lpmondxxi
No se bom pa js javi, glede narodnozabavne glasbe; takle je Nevem točno kaj koga zanima... Harmonika je lahko uglašena na več "tonalnitet" oz. uglasitev, lahko so CFB, ki je najbolj "osnovna" oz popularna(seveda so tudi druge, obvisno od zahtevnosti ansambla...modrijani imajo CisFisH harmoniko, ansambel v katerm pa iram jaz...Kotnik mi pa imamo CFB harmoniko.. bas potem igra F,C in B dure pri ugasitvi CFB ter septime in subdominante prav tako kitara, ki igra ritem, kot je povedat NoMAD se mi zdi. Vendar pa je zeo pomembno da so vsi instrumenti v pravem duru ali molu. Res se sliši dur veselo, posebnost narodnozabavne glasbe pa je da mora biti vse vezano, tega n bojo vsi razumeli, povedat hočem, da so akordi pomembni in npr. za polko se uporabljajo večinoma duri (pozor nekje so tudi moli ipd....prehodi, povdarki itd...), ker se slišijo veselo in povdarjeno, močno... pri valčku prav tako duri pa seveda moli...Glede harmonike še to: lahko je uglašena kot sem rekel CFB, lahko je tudi na BEsAs, CisFisH, HEA,DGC itd...pri klavirski harmoniki so pa itak vsi duri. Torej kako uspe ansamblom zaigrati žalostno in veselo, to se natančno ne da povedati ampak je finta v tem, da je ravno to posebnost narodnozabavne glasbe...mal sem tole zbluzu nevem točno koga kaj zanima, ker nisem vsega bral...če koga kaj zanima naj vpraša... Citat: Koko hudiča Avsenikom uspe ustvarit total patetično (beri žalostno) pesem brez uporabe enga samga (žalostnega)mol akorda.... Če je harmonika CFB so to C, F, in B DURI, ki pa nikakor niso žalostni
Rymsova rožica Rožica je: Ryms priporočam ti, da preden "stisneš" ODGOVORI še enkrat prebereš, kaj si napisal. PS: Še maš čas za edit... lpmondxxi
Hvala , da ste me ob prvi obletnici spomnili na tole mojo temo... (2006 > 2007) Mislim, da za razlago delovanja diatonične harmonike rabimo nekoga, ki materijo mal bolj obvlada... ker kolikor je meni znano je tudi diatonična harmonika narejena iz meha, piščali in mehanizma... ERGO piščali proizvajajo zvok, pisk... in sem kar 100% da vsaka vgrajena piščal od sebe da le en ton in ne kar celega akorda (so-zvočje tonov) iz tega sledi da je "uglašenost" pogojena z mehanizmom, ki skrbi za odpiranje in zapiranje ustreznih piščali... tisto kar je mogoče zanimivo pri tem in kar ne vem je: koliko posameznih tonov spravi iz sebe ena taka običajna "narodnozabavna" harmonika... koliko okrtav? vse tone v oktavi (vseh 12) ali samo tiste ki spadajo v lestvico v katero je uglašena PS pa počasi me tudi zanima etimološki izvor besede "diatonična" DIA ! (dou) 2 - dva !!! najbrž ne... ker potem bi morala biti dua-tonična pa potem srečamo še : kromatične ( !!!???) harmonike in pa seveda klavirske... ... Ekola !... pa mate spet kost za glodat !
Heh, mislu sem vsi duri in moli...drgač pa js se bolj spoznam na diatonično harmoniko...mogoč neki glede tonov...pri harmoniki npr uglasitv CFB so to C,F in B duri ter septime oz sedmice torej F dur in njegova sedmica, trik je pri diatonični, da ko se igra meh ven torej ko harmoniaš igra navzven igra sedmico dura v katerem igra...npr če je v F duru in gre navzven je to potem C7, če pa igra navznoter je pa dur...so pa nekateri prijemi pri čemer to ne velja + subdominante ipd...kaj pa pri klavirski harmoniki...tukaj imamo pa opravka z vsemi duri in moli, ampak tukaj pa ni tako kot pri diatonični tukaj se sliši enako torej ni dur noter in sedmica/septima navzven...toni v oktavah...ni natančno določeno, nekatere npr. Rutar harmnonika znamke Goter je narejena za zelo zahtevne komade, in ima dodatna dva poltona v pozor D vrsti...so tri vrste A, B in C...torej odvisno od modela... navadna rutar harmonika pa ima v D vrsti le dva poltona, ki se imenujeta slakova gumba... tole je kar js vem iz glave...drgač za ostalo pa res vprašite kakega harmonikarja
Čisto vse enostavne "frajtonarce" imajo isto poanto, ne glede na to če so CFB, Cis Fis H... Ne glede na uglasitev ostajajo intervali med posameznimi toni (akordi) enaki. Igraš tisto, katero imaš oz. njena tonaliteta najbolj ustreza ostalim inštrumentom (kakšen Es klarinet npr) ali vokalistu. Nisem 100%, ampak mislim da na frajtonarici ne moreš igrati cele lestvice, le stopnje v lestvici (1,4,5,7) Klavirka da ima vse dure in mole?! Na basih ja, pa še dominantne septakorde pa še kaj... Če imaš klaviaturo z vsemi toni kromatične lestvice lahko igraš katere akorde želiš, oz intervale, kar ti pač paše. Glede karakterja določenih durov - zagotovo obstajajo razlike; meni osebno je G dur veliko lepši kot C, ne vem točne razlage. Dejstvo je, da imajo različne tonalitete različne značaje. Glede Avsenika. Skoraj siguren sem, da ne igra samo durov. Danes sem gledal neko oddajo po televiziji in je bilo lepo slišati zmanjšanje kvintakorde in maj-e. Seveda pa na značaj skladbe ne vplivajo samo akordi, kot ste že povedali. Glede razlike med molom in durom pa smo že govorili, "finta" je v zaporedju celih in pol tonov.
podpis saxsimu. drugače pa... nč od tega ni določeno... fora je lahko ena...že neki cajta nazaj sm bral o eni raziskavi (psihični ) in so pršl do zaključka da je vsaka pesm, ki jo nekdo nardi prekoperana...NEzavedno al pa zavedno. zmeri je not neki kar si nek slišu in te na neki spominja. poleg tega da še popularnost vsega tega svojo piko na I. zato pač se stvari ponavljajo. glede žalostnih in nežalostnih stvari pa tko... moli in duri (in pač ostale vrste akordov) se očitno med sabo razlikujejo. vse ma neko svojo barvo in dejstvo je to, da imajo ljudje različne asociacije. fora v vsem tem je pa, kak odigraš...točn tko simpl je...slišu sm igrat 5 harmonik naenkrat en rock komad...slišal se ni tko kot ''nej bi se mogl'' ampak (guess what!) bil je rock! tko sm že slišu mole v veseli obliki in dure v žalostni. tega je tolk možnosti, da si človek predstavljat nemore...poglejte kitaro recimo: 20 polj, 6 strun, 120 tonov --> kolko možnosti? glasba je pa tko popularna pač ratala, da se vse deli na svoje dele in so se v glavah ljudi ustvarla neka bedna ''pravila''. lp in lahko noč (kewl debata drgač )
